KB-6 Libis 180
Trisedežno športno – turistično letalo libis 180 je bilo zadnje, ki so ga skonstruirali in izdelali v ljubljanski tovarni letal LIBIS (Letalski inštitut Branko Ivanuš Slovenija). Konstruktorsko ekipo je vodil Marjan Slanovec, dela pa so se lotili v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Libisi 180 žal niso dosegli popularnosti svojih predhodnikov KB 6 matajurjev in so leteli le sedem let, od 1966 do 1973. In čeprav naj bi prav libisi 180 zamenjali matajurje, se je njihov čas iztekel samo tri leta po tistem, ko je zadnji matajur zapustil slovensko nebo. Kar sedem od devetih jih je končalo v nesrečah, poglavitni vzrok zanje pa je bil v vseh primerih človeški faktor, predvsem nespoštovanje pravil letenja in napačne odločitve pilotov. Libis 180 ni bil namenjen za osnovno šolanje ali za pilota, ki je imel za sabo pomanjkljivo osnovno šolanje. Tudi varnostne letalne lastnosti niso bile osnovnošolske. Pa vendar so tako kot na matajurjih tudi na libisih 180 pridobivali izkušnje številni povojni slovenski športni letalci.
Brez dvoma je libis 180 obdržal slovenski pogled na letalstvo, ki so ga začrtali v Biroju (Konstrukcijski biro pri izvršnem odboru LZS ) in letalski tovarni Letov, ki pa ga takratna Jugoslavija, prežeta z vojaško sovjetskim pogledom na letalstvo, ni mogla ali hotela razumeti. Po letalnih sposobnostih se je libis 180 lahko primerjal s podobnimi letali evropskih in ameriških izdelovalcev. Bilo je tudi prvo jugoslovansko letalo, pri katerem so pri gradnji uporabili »plastiko«. Pokrov motorja, zaključki kril in pokrov propelerja so bili namreč narejeni iz steklenih vlaken in poliestra.
Vsega skupaj so izdelali le devet libisov 180, desetega pa so še neizgotovljenega zažgali za proizvodno halo podjetja LIBIS. Žal do večje proizvodnje ni prišlo, kajti požar v LIBISu, ki je uničil hale letalske proizvodnje, je pomenil konec proizvodnje libisa 180. Do danes se je ohranil le libis 180, ki so ga imeli v AK Ptuj in ki ga obnavlja Branko Bunderla iz Maribora.
Povsem obnovljeni KB-6 Libis 180 je sedaj pripravljen na prvi zagon motorja, nato pa bo sledil tudi prvi let. Pogled na to letalo že sedaj predstavlja veličasten trenutek. Pa ne samo zaradi čudovitega dela, ki ga je opravil Branko Bunderla s prijatelji, ampak predvsem zaradi zavedanja, da se je zaradi požrtvovalnega dela skupinice ljudi ohranil neprecenljivo pomemben del bogate slovenske letalske zgodovine.